APDEJT.si

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Generalna skupščina ZN je potrdila resolucijo o ustanovitvi palestinske države, ki podpira rešitev dveh držav. Palestinska oblast je pozdravila sprejetje resolucije. Izrael je odločno nasprotoval resoluciji, ki jo je podprlo 142 držav.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Predsednik Donald Trump je sporočil, da je bil osumljenec za umor desničarskega aktivista Charlieja Kirka prijet. Trump se je po umoru pogovarjal z Kirkovo ženo Eriko in izrazil sožalje. Hkrati je Trump obljubil, da bo uporabil vlado za pregon svojih političnih nasprotnikov po Kirkovem umoru.

Irska radiotelevizija RTÉ je napovedala, da se Irska ne bo udeležila Evrovizije 2026, če bo Izraelu dovoljeno tekmovati. Več drugih držav je izrazilo zaskrbljenost glede udeležbe Izraela na tekmovanju, medtem ko se avstrijska radiotelevizija ORF zavzema za udeležbo Izraela.

V Angliji so poročali o porastu napetosti zaradi protestov proti priseljevanju in protirasističnih shodov, ki so potekali tudi pred hoteli, kjer so nameščeni prosilci za azil. V Melbournu so potekali protesti proti vladi in rasizmu, v Torontu pa sta bili aretirani dve osebi med protesti ob judovskih dogodkih. V Falkirku je bil načrtovan protest proti priseljevanju, skupaj s protiprotestom.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.

Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval 39-letnega ministra za obrambo Sébastiena Lecornuja po padcu vlade Françoisa Bayrouja. Lecornu je zvest Macronov zaveznik že od leta 2017, vendar je v preteklosti nasprotoval istospolnim porokam. Je četrti premier v zadnjem letu.

Banksyjeva nova poslikava, ki prikazuje sodnika, ki pretepa protestnika, je bila nameščena pred Kraljevim sodiščem v Londonu. Delo je domnevno odziv na aretacijo protestnikov, ki podpirajo Palestino, in odpira razpravo o svobodi izražanja in načinu obravnavanja protestov v Veliki Britaniji. Osebje sodišča je poslikavo že prekrilo.

V Londonu je policija aretirala več kot 425 ljudi med protestom v podporo skupini Palestine Action, ki so jo v Veliki Britaniji prepovedali v skladu s protiteroristično zakonodajo. Protest je bil napet, policija pa je poročala o napadih na policiste. Kritiki so prepoved označili za napad na svobodo govora.

V Essnu v Nemčiji je 17-letni Kosovar hudo ranil 45-letno učiteljico, ko jo je večkrat zabodel v poklicni šoli. Napadalca so med aretacijo ustrelili in ranili. Policija še ne pozna motiva napada. Preiskava dogodka poteka.

Po nesreči vzpenjače v Lizboni, v kateri je umrlo 16 ljudi, so razkrili, da je med žrtvami tudi ameriški državljan. Skupno število poškodovanih je 21, portugalske oblasti pa so sporočile, da bo preliminarno poročilo o nesreči pripravljeno v šestih tednih. Razbitine so odstranili.

V nesreči znamenite vzpenjače Glória v Lizboni je umrlo najmanj tri ljudi, okoli 20 pa je ranjenih. Po poročanju reševalnih služb je vzpenjača iztirila in trčila. Po poročanju RT.com naj bi bilo mrtvih najmanj 15 ljudi, 18 pa ranjenih.

Močan potres z magnitudo 6 je prizadel vzhodni Afganistan, pri čemer je po zadnjih podatkih umrlo več kot 800 ljudi, na tisoče pa je ranjenih. Epicenter potresa je bil blizu pakistanske meje, uničenje pa je dodatno poslabšala plitva globina potresa. Reševalne ekipe se soočajo s težavnim dostopom do prizadetih območij, ki so gorata in težko prehodna, kar otežuje dostavo pomoči in iskanje preživelih. Številne družine so ostale brez domov.

V vzhodnem Afganistanu je potres z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici zahteval najmanj 600 življenj, več kot 2000 ljudi je ranjenih. Po potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Uničenih je bilo več sto domov. V nekaterih poročilih se omenja celo več kot 800 mrtvih in 3000 ranjenih.

Poleg opravičila danske premierke Mette Frederiksen so se za zgodovinsko slabo ravnanje z grenlandskimi domorodnimi dekleti in ženskami, vključno s prisilno kontracepcijo, opravičile tudi oblasti Grenlandije.

Španija in Združeno kraljestvo načrtujeta, da bosta januarja 2026 porušili fizično mejo z Gibraltarjem. Ta poteza naj bi olajšala prehod 15.000 ljudi, ki dnevno prehajajo med obema ozemljema, in 300.000 prebivalcev Andaluzije.